Operacijski sistemi
08.12.2016 14:30
Posodobljeno 7 let nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Zadnje slovo od operacijskega sistema MS-DOS

Zadnje slovo od operacijskega sistema MS-DOS
Zadnje slovo od operacijskega sistema MS-DOS

Preden je imel pisarniški paket Office in operacijski sistem Windows, je Microsoft stavil na operacijski sistem MS-DOS. MS-DOS je bil ukazni operacijski sistem, kar pomeni, da je moral imeti uporabnik precej dober spomin, če si je želel zapomniti številne ukaze, ki so na računalniku izvršili določeno dejanje. Legendarni DOS je bil v obliki ukazne vrstice (command prompt) prisoten tudi v vseh različicah operacijskega sistema Windows, ki je s podporo ročnemu vnosu ukazov ljudem omogočal alternativen način upravljanja programov. Po večini so se tega posluževali predvsem nostalgiki, ki so na ta “staromoden” način uživali ob računalniku.

Prejšnji mesec pa je Microsoft v zadnji različici operacijskega sistema Windows 10 relativno neopazno “upokojil” MS-DOS. Zamenjal ga je tako imenovani PowerShell, Microsoftova tehnologija za pisanje skript, ki je ravno pred kratkim praznovala svojo 10. obletnico. Kljub temu, da je Microsoft naznanil zadnje slovo od legendarnega DOS-a, pa vseeno obstaja možnost, da tisti, ki ga ne želite zamenjati s PowerShellom, to sporočite Microsoftu.

MS-DOS je sicer v veliki meri odgovoren za bogastvo ustanoviteljev Microsofta, Billa Gatesa in Paula Allena. Kako se je vse skupaj začelo? IBM je izdeloval napravo, osebni računalnik, ki je uporabljal novi in zelo hitri čip, potreboval pa je še operacijski sistem. Zato so pristopili do človeka, ki je bil takrat znan po svojih operacijskih sistemih za majhne računalnike. Legenda pravi, da tega ni bilo doma, ker je bil kot pilot v tistem trenutku službeno odsoten in do sestanka nikoli ni prišlo. Nekateri drugi viri pa pravijo, da je zgodba malce drugačna. Po njihovem pričevanju naj bi se IBM sestal z omenjenim pilotom, vendar se nikakor niso mogli zediniti glede cene.

Med potekom teh dogovorov so pri IBM-u sklenili, da ne bodo naredili celotne programske opreme za nove naprave sami, zato so za pomoč pri razvoju programskega jezika BASIC (s katerim si je Microsoft prislužil prvo slavo) prosili majhno podjetje Microsoft.

Bill Gates je slišal za IBM-ove težave z operacijskim sistemom, zato se je odločil da sam odkupi operacijski sistem CP/M, ki ga je s pomočjo njegovega “očeta” preoblikoval v MS-DOS. Gates naj bi za omenjeni operacijski sistem takrat plačal 75.000 dolarjev in ga prodal IBM-u za 50.000 dolarjev, vendar je postavil pogoj, da lahko Microsoft novonastali operacijski sistem uporablja tudi v drugih osebnih računalnikih.

S tem se je rodil Microsoftov imperij, ki še danes širi svojo moč po svetu. Zaživel je poslovni model licenciranja istega operacijskega sistema različnim ustvarjalcem osebnih računalnikov in tako je industrija osebnih računalnikov začela rasti z nepredstavljivo hitrostjo. Nekaj desetletij pozneje je Bill Gates postal najbogatejši človek na svetu. Le kaj bi se zgodilo, če bi bil takrat tisti pilot doma in bi bil on tisti, ki bi ustvaril platformo za IBM?


Prijavi napako v članku
Vas zanima več iz te teme?
Windows operacijski sistem

Povezave



Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Zlati partner

STROMBOLI d.o.o.

Cesta komandanta Staneta 4a, 1215 Medvode, Tel: 01 620 88 00
Revija Računalniške novice spada med najbolj uveljavljene medije s področja informacijskih tehnologij. Ponuja kakovostno vsebino za nizko ceno, namenjena pa je predvsem objavi novosti ... Več

AR-SET d.o.o.

Dobravica 10A, 8310 Šentjernej, Tel: 05 904 82 27
Vodilni ponudnik računalniške opreme in servisa v Šentjerneju in okolici AR-SET, d. o. o. se že 17 let ukvarja s servisom in trgovino s celostno ponudbo računalniške opreme. ... Več
Zlati partner

DATALAB SI d.o.o.

Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana, Tel: 01 252 89 00
Podjetje Datalab Tehnologije d. d. se ukvarja z razvojem poslovne programske opreme za vodenje podjetij. Sedež podjetja je v Ljubljani, hčerinska podjetja pa so na Hrvaškem, BiH, ... Več

REDIT d.o.o.

Vodnikova cesta 232 , 1000 Ljubljana, Tel: 040 768 404
sl_SISlovenian